Dolnoserbski pšawopis

Pśistupnje se płaśece pšawidła dolnoserbskeje ortografije a interpunkcije. Wuchadnišćowy tekst su wótpowědne knigły Manfreda Starosty w drugem nakłaźe z lěta 1982¹. Změny, ako bazěruju na nowych póstajenjach Dolnoserbskeje rěcneje komisije, su se wót sobuźěłaśerjow Serbskego instituta do teksta zaźěłali. Z kliknjenim na »woglědaś se pśeměnjenja« jo móžno, se dane stawizny změnow pokazaś daś. Dokradnjejše informacije wó wobźěłowanju teksta namakajośo w informacijach.

¹ Starosta, Manfred, Niedersorbische Orthographie und Interpunktion. Regeln. (2., bearbeitete Auflage). Domowina-Verlag: Bautzen/Budyšyn, 1982.

M, m

maj

majs

mał|ki

ma|łuč|ki

ma|łu|tuč|ki

ma|ne|wer, ma|ne|we|ra

man|źel|s|t|wo

mań, ma|ni

mar|ch|wej

Ma|ri|ja,Ma|ja

mar|ły

marš

mar|šal

mar|šě|ro|waś

ma|ru|ša

mar|z|nuś

ma|sa|ža

ma|ser

ma|ser|ka

ma|se|za

ma|sě|ro|waś

ma|ši|na

maś, ma|śe|rje

ma|śer|ka

ma|śer|š|ći|na

ma|śeŕ, ma|śe|rje

ma|t|ri|ca

ma|tu|š|ka

maz

ma|zańc

me|da|lja

mej|s|taŕ

mej|taŕ, mej|ta|rja

mešk

me|ter, me|t|ra

, mje|nja

mě|k|cyś

mě|ki

měł|ki

měrc

mě|s|ća|naŕ

mě|s|ćań|s|ki

mě|šań|ca

měš|k

mě|zga, w mě|z|dze

měź, mě|źi

mi|łosć

mjasć, mje|tu, mje|śoš

mjaz|sob|ny

mjel|caś

mje|naś

mje|niś

mje|njej

mjeń|šy

mjer|wiś

mjer|wjeń|ca

mjod

mła

mło|dy

młošk

młośc

mło|śe|nje

mło|źeńć

młyn

młyń|s|ki

mlinc

mnich

mo|kšy

mo|kśiś

mon|ta|ža

mon|ter

mór|z|gi

mó|s|ćik

mó|ž|no

mroz

mša, na|m|ša

mu|rjaŕ

mu|s|ki

mu|t|wej, mut|wje

my|chańc

mysl, my|s|li

myš