Dolnoserbski tekstowy korpus

Pšawopisne warianty

Teksty, kótarež stajimy k dispoziciji, njamaju jadnotny pšawopis. Dajo take, kenž maju (do dalokeje měry) źinsajšnu ortografiju. Wětšy part ale jadna se wó starše teksty, w kótarychž namakaju se wšake pšawopisne warianty. Wótergi jo grafiski system teke we wobłuku jadnogo dokumenta njekonsistentny. Slědujuca tabela dokumentěrujo wažnjejše warianty, na kótarež dejało se pśi pytanju źiwaś.

Mysliś dej se teke na to, až jo w dolnoserbskem pismojstwje dłujko se kněžył uzus, pisaś hu– a ho– město źinsa wužywanego wu– resp. wo–.

źinsajšny pismik resp. kombinacija pismikow warianty pśikłady pśikłady w źinsajšnej ortografiji
a a a a
ah Zahßu casu
aa Saalu zalu
b b by by
bb Rybbi ryby
c z zaß cas
c cas cas
č tſch rédnutſchké rědnučke
tſ̷ch malutſ̷chki małučki
chuducžki chudučki
bleducźke blědučke
ć tſch rostſchegnuſch rozćěgnuś
wernoscž wěrnosć
Meſcźe měsće
cz doſcz dosć
d d do do
dd ſchloddar šlodaŕ
jeſdžachu jězdźachu
ſdźarž zdźarž
e e ten ten
eh wehžeńe wjeźenje
ee armeeja armeja
é wéle wjele
ě é ßnég sněg
ě běg běg
e redna rědna
eh Jehź jěź
ie garnierowany garněrowany
f f flaška flaška
ff ſchaffnaŕa šafnarja
g g gódy gódy
gg aggresiwne agresiwne
h h how how
ch ch chóry chóry
i i śi śi
j pſchjžo pśiźo
ie griechiski grichiski
ij zińijſch cyniś
j j ja ja
i io jo
y woyowańa wójowanja
k k kak kak
ck ſchickne wšykne
kk Dekku deku
kw kw kwětk kwětk
qw Qwétaſchk kwětašk
qu Quetki kwětki
ł l bül był
ł był był
ll byll był
w meńiw měnił
l l dalej dalej
ll alle ale
m m mam mam
mm grommadu gromadu
n n nan nana
nn Szynna syna
ń ń groń groń
n kon kóń
o o to to
oh Bohg Bog
ó o gotowy gótowy
oh bohźy bóžy
u kuttaru kótaru
ó
p p pak pak
pp ſuppu zupu
r r rak rak
rr zorra cora
ŕ ŕ pjakaŕ pjakaŕ
r flejſchar flejšaŕ
s ſ
(wósebnje pśed njespiwnymi konsonantami)
ziſto cysto
ß zaß cas
ſs Pſsy psy
ſſ nepſcheńaſſo njepśenjaso
sz Szinn syn
Ss Ssluchaiſcho słuchajśo
ss sslowa słowa
s sy sy
sch
(typ: schowaś)
ſ'ch ſ'choŕeł schórjeł
S'ch S'chowaſch Schowaś
ßch ßchow schow
sch huschojźony wuschójźony
š š wšo wšo
ſch wſcho wšo
ſ̷ch wſ̷cho wšo
ś ś śi śi
ſch ſchicho śicho
sch Tschi tśi
t t tak tak
th katholski katolski
tt nagottowali nagótowali
u u muž muž
uh Muhźe muže
w w was was
v provinza prowinca
y y my my
i ſtim z tym
ü my
z ſ ſa za
s ras raz
z zmakaś zmakaś
ž ž žywy žywy
ź ſaßwuźyli zasłužyli
ſ̷ch teſ̷ch tež
ſch gaſch gaž
ź ź źěk źěk
ž ńiži niźi
ſch ßnaſch snaź

wóznamjenjenje palatalnosći

Źož wóznamjenijo se palatalnosć (měkosć) w źinsajšnem pšawopisu z pomocu pismika j, pišo se w starych tekstach j, i, y, dypkowany wokal abo teke dypkowany resp. smužkowany konsonant. (Dypkowane znamuška pišu se w Dolnoserbskem tekstowem korpusu z techniskich zawinow ako smužkowane.)

Casy, wósebnje pśed wokalom e, se palatalnosć zewšym njewóznamjenijo.

Pśikłady:

  • j: mjaſſez ‘mjasec’
  • i: Wiaźe ‘wjaže’
  • y: wyazor ‘wjacor’
  • dypkowany (smužkowany) wokal: wáhdu ‘wjadu’
  • dypkowany (smužkowany) konsonant: ṕeńes ‘pjenjez’
  • njewóznamjona palatalnosć: ßebe ‘sebje’

Casy wóznamjenijo se palatalnosć teke tam, źož wóna w źinsajšnem pšawopisu se njemarkěrujo, na pś. ńiži ‘niźi’.

glědaj teke: regularne wuraze