Dolnoserbske městne mjenja

Informacije

Slězyna

Tematika swójskich mjenjow jawi se we wšakich wobłukach źěłabnosći Serbskego Instituta. Direktny zakład a prědny impuls za zběrku mjenjow, ako jo na tom boce zestajona, su wuslědki projekta Pówušenje kwality za dolnoserbsku pšawopisnu kontrolu: Rozšyrjenje zakłada datow I a II. Za njen su se ekscerpěrowali městne a wósobowe mjenja z dolnoserbsko-nimskich słownikow, kótarež se digitalnje prezentěruju w serwisu dolnoserbski.de. K tomu su se pśizamknuli daty z Nimsko-dolnoserbskego słownika (staw 30.12.2019), kótaregož online wersija se spśistupnijo na boce dolnoserbski.de/dnw. Dalšne wažne a aktualne žrědło městnych mjenjow – publikacija Mjenja wobydlenišćow w starodawnem sedleńskem rumje Serbow w kraju Bramborska – jo nastało w zgromadnem źěle z bramborskim Ministaŕstwom za wědomnosć, slěźenje a kulturu (MWFK). To zgromadne źěło wjeźo se dalej a daty se stawnje aktualizěruju. Tomu su se w běgu projekta Inwentarizacija dolnoserbskich městnych a wósobowych mjenjow/informaciska datowa banka mjenjow (faza I) pśidali dalšne daty z drugich žrědłow.

W prědnem kšacu wózjawiju se mjenja sedlišćow serbskego sedleńskego ruma w Bramborskej. Wopśimjeśe boka se w pśichoźe rozšyrja a wudopołnja.

Projekt jo se spěchował wót Logo Załožby za serbski ludZałožby za serbski lud, kótaraž dostawa lětnje pódpěru z dankowych srědkow na zakłaźe góspodaŕskich planow, wobzamknjonych wót Zwězkowego sejma, Krajnego sejma Bramborskeje a Sakskego krajnego sejma.

Serbski sedleński rum

Pódaśa wó pśisłušnosći k sedleńskemu rumoju póchadaju z knigłow Mjenja wobydlenišćow w starodawnem sedleńskem rumje Serbow w kraju Bramborska, wóni su se aktualizěrowali na zakłaźe informacijow z MWFK.

Zapśimjeśa a kategorije

Termini a klasifikacije, ako se glědajucy na swójske mjenja na toś tom boce wužywaju, zepěraju se na lisćinu, kótaruž jo zestajił International Council of Onomastic Sciences (Liste Onomastischer Schlüsseltermini, pśistup 2.1.2020).

Pśedstajone mjenja rozdźěliju se na:

  1. městne mjenja (toponymy) – mjenja za šyroko rozměte wšake geografiske jadnotki, mjazy nimi:
    1. mjenja sedlišćow (oikonymy) – mjenja wobydlonych městnow: jsow, městow, městnych źěłow
    2. mjenja wětšych teritoriumow (choronymy) – mjenja powšyknje rozmětych (nic w politiskem abo amtskem zmysle) regionow, krajinow, kupow atd.
    3. mjenja drogow a naměstnow (hodonymy)
    4. mjenja pólinow
    5. mjenja górow (oronymy) – mjenja górow a górinow
    6. mjenja wódow (hydronymy)
    7. mjenja architektoniskich objektow – mjenja twarjenjow, pomnikow atd.
    8. mjenja astronomiskich objektow a gwězdnow (astronymy)
  2. wósobowe mjenja (antroponymy) – mjenja za wósoby a kupki wósobow, mjazy nimi:
    1. pśedmjenja
    2. familijowe mjenja
    3. pseudonymy, pśimjenja a druge
    4. mjenja ludow (etnonymy)
  3. druge mjenja, na pś.:
    1. mjenja zastojnstwowych jadnotkow – mjenja gmejnow, amtow, wokrejsow, statow ako politiskich/pšawnych organizatoriskich jadnotkow
    2. mjenja institucijow
    3. mjenja bogow (teonymy) a drugich mytiskich bytosćow
    4. mjenja zwěrjetow (zoonymy)

Tłuste markěrowane su kategorije, kótarež se južo jawje na boce.

Pśikłady:

Brjazyna słuša ako mě jsy k mjenjam sedlišćow, ako mě gmejny k mjenjam zastojnstwowych jadnotkow.

Koreja jo powšyknje wužywane mě kraja (mjenja wětšych teritorijow), k organizatoriskim formam (mjenja zastojnstwowych jadnotkow) słušatej pak stata Pódpołnocna Koreja a Pódpołdnjowa Koreja. To same pśitrjefijo na powšykne mě Nimska ako kraj napśeśiwo Nimska Zwězkowa Republika abo Tśeśi rajch – staty, pśi cymž jo jasne, až móžo se słowo Nimska teke wužywaś ako synonym za wobej wušej pomjenjowanej organizatoriskej statnej formje.

Bageńc jo mě sedlišća, móžo pak teke byś familijowe mě.

Rozrědowanje do wšakich kupkow jo notne nic jano wěcownych, ale teke rěcnych pśicynow dla. Wótwisnje wót wóznama móžo słowo změniś swój fleksiski abo deriwaciski muster.

Wopisowanje

Ako zakład wopisowanja typow sedlišćow w serbskem sedleńskem rumje w Bramborskej (a teke za dalšne sedlišća a amtske jadnotki w toś tom lanźe) jo słužyła kategorizacija w knigłach Mjenja wobydlenišćow w starodawnem sedleńskem rumje Serbow w kraju Bramborska. Tam rozrěduju se městna do bydlišćow, źěłow městnow a źěłow gmejnow. Jano we wuwześnych padach jo se tamnjejše wopisanje dopołniło z dodankom typa město. Drjowk jo ako zastojnstwowa jadnotka – bźezamtska gmejna – pomjenjony město Drjowk. Wón stoj pak teke drugi raz w lisćinje, ako Drjowk: źěł městna. W tom konteksće jo se ako wěcej korektne wiźeło wopisanje Drjowk: město, źěł městna w bźezamtskej gmejnje Drjowk.

W někotarych padach njewustupujo wěste sedlišćo we wušej pomjenjonej publikaciji samostatnje, ale jawi se jano ako zastojnstwowa jadnotka gmejna (na pś. Brjazyna, Drjenow, Góry) abo bźezamtska gmejna/město (na pś. Kalawa, Wětošow/Błota). Te městna wustupuju pak teke w kupce mjenjow sedlišćow. Za jich wopisanje wužywatej se tam powšyknej pomjenjowani wjas resp. město.

Rozdźěl mjazy amtskeju, zastojnstwoweju rowninu a powšyknje rozmětym wobydlonym městnom wótbłyšćujo se teke w internetowem serwisu GeoNames: Pśir. na pś. Brjazyna ako gmejna a ako wjas abo město Wětošow/Błota (bźezamtska gmejna) napśeśiwo Wětošow.

W někotarych padach chopijo se wopisanje městna abo zastojnstwoweje jadnotki z pódaśim hist., což wóznamjenijo, až městnosć wěcej njeeksistěrujo. Pomjenjenje pśicynow togo stawa pśekšaca ramik togo serwisa. Nejcesćej pak su se pódali linki na žrědła, źož se namakaju pśidatne informacije. W Bramborskej su na pś. wótbagrowane jsy cesćej ako hist. markěrowane. Pó tej wašni se pódšmarnjo rozdźěl mjazy tym Rogowom, kótaryž jo eksistěrował w gmejnje Janšojce a jo se wótbagrował, a tym nowym, kenž jo nastał ako źěł Baršća. Móžo se pak teke jadnaś wó sedlišća, ako su znate ze stawiznow, njejsu pak drugich pśicynow dla wěcej wobydlone, na pś. Górki (Görigk). Glědajucy na zastojnstwowe jadnotki móžo se ako pśikład pomjeniś Pódwjacorny Barliń abo Kejžorska za Awstrisku. Na tom městnje musy se pak teke groniś, až njewótbłyšćuju se pśi tom wopisanju na pś. pśesuwanja granicow powšyknje rozmětych městnosćow. Jo jasne, až Chóśebuz za cas Muki jo był wó wjele mjeńšy ako źinsa, w zmysle togo serwisa jadna se pak wó to same město. Togodla njejsu se teke pó źěłach abo pśisamem dopołnje wótbagrowane jsy, kótarychž źěły pak su wóstali na starem městnje a nose dalej to same mě (na pś. Klinka, Bukowk), ako hist. markěrowali.

Wužywane kategorije městnosćow

nimšćinadolnoserbšćina
Amtamt
amtsfreie Gemeindebźezamtska gmejna
amtsfreie Stadtbźezamtske město
Bundeslandzwězkowy kraj
Dorfwjas
Gemeindegmejna
Gemeindeteilźěł gmejny
kreisfreie Stadtbźezwokrejsne město
Landkreiswokrejs
Ortsteilźěł městna
Regionregion
Siedlungsedlišćo
Stadtměsto
Wohnplatzbydlišćo

Deklinacija

Serbskim mjenjam su se pśidali informacije wó gramatiskich formach. Wóni njepśedstajiju se wěcej ako doněnta w słownikach (pśir. Starosta 1999 abo DNW online) z pomocu cysła fleksiskego mustera a tabele z pśikładowym słowom. Město togo pódawa se tabela z deklinaciskimi formami, ako su generěrowane rowno za pytane mě. Deklinaciske tabele su se pśirědowali substantiwam (mě městna, pomjenjenje wobydlarja atd.) a adjektiwam (twórjonym wót městnych mjenjow). Tabele su pśistupne pśez symbol symbol deklinaciske tabele, kenž stoj pśi słowje. Za zestarjete, wěcej njewužywane abo dialektalne a w normatiwnych słownikach njedopokazane formy take deklinaciske tabele se njegenerěruju.

Fleksiske formy njepódawaju se jano za jadnotliwe słowa, ale teke za wěcejsłowne mjenja. We wěstych padach dajo we wobłuku jadneje paradigmy wěcej paralelnych wariantow. Casy pak wopśimjejo tabela pśeglědnosći dla jano nejžwěcej typiske formy. Deklinacija městnych mjenjow pśedstaja se stawnje wobgranicowana na jaden numerus: plural za pluralia tantum (na pś. Janšojce) a singular za druge mjenja (na pś. Hochoza). Druge substantiwy (na pś. pomjenjenja wobydlarjow) a adjektiwy maju połnu deklinaciju. Póla tabelow su wopisane ze slědujucymi fleksiskimi kategorijami: numerus (sg = singular, du = dual, pl = plural), pad (nom = nominatiw, gen = genitiw, dat = datiw, acc = akuzatiw, instr = instrumental, loc = lokatiw), genus (masc = muski, fem = žeński, neutr = neutrum), žywosć (anim = žywy, inanim = nježywy).

Žrědła

śišćane

Eichler 1975
E. Eichler, Die Ortsnamen der Niederlausitz, Bautzen 1975
Eichler 1985-2009
E. Eichler, Slawische Ortsnamen zwischen Saale und Neiße, Bautzen (ab 1985), 4 zwězki
Eichler, Zschieschang 2011
E. Eichler und Ch. Zschieschang, Die Ortsnamen der Niederlausitz östlich der Neiße, Leipzig 2011
Förster 2014
F. Förster, Verschwundene Dörfer im Lausitzer Braunkohlenrevier, Schriften des Sorbischen Instituts = Spisy Serbskeho instituta 8, 3., pśeźěłane a rozšyrjone wudaśe, Bautzen 2014
Kaulfürst, Nowak 2018
F. Kaulfürst, M. Nowak, Ortschaften im angestammten Siedlungsgebiet der Sorben/Wenden im Land Brandenburg = Mjenja wobydlenišćow w starodawnem sedleńskem rumje Serbow w kraju Bramborska, Mały rěd Serbskego instituta Budyšyn = Kleine Reihe des Sorbichen Instituts Bautzen 30, Budyšyn 2018
Körner 1993
S. Körner, Ortsnamenbuch der Niederlausitz, Berlin 1993
Lehmann 2011
Historisches Ortslexikon für die Niederlausitz, wobź. R. Lehmann, Potsdam 2011 (zasejwuśišć wudaśa Marburg 1979), 2 zwězka
Lietz 2005
G. Lietz, Zum Umgang mit dem nationasozialistischen Ortsnamen-Erbe in der SBZ/DDR, Onomastica Lipsiensia 4, Leipzig 2005
Nowak 1969
Słownik wjesnych a městskich mjenow dwurěčnych wobwodow Drježdźany a Choćebuz = Ortsnamenverzeichnis der zweisprachigen Kreise der Bezirke Dresden und Cottbus, zest. B. Rachel a H. Nowak, LND, Budyšin 1969
Schwela 1958
G. Schwela = B. Šwjela, Die Flurnamen des Kreises Cottbus = Stronine mjenja Chóśobuskego wobcerenja, Bautzen 2019 (reprint wudaśa 1958)
Wenzel 2006
W. Wenzel, Niederlausitzer Ortsnamenbuch, LND, Bautzen 2006

online

DNW
Deutsch-Niedersorbisches Wörterbuch, https://dolnoserbski.de/dnw/ [dotychměst njewózjawjona rozšyrjona wersija, we wobźěłanju, staw 31.12.2019]
NDW
Dolnoserbsko-nimske słowniki, https://dolnoserbski.de/ndw/ [25.11.2019]
MWFK
Ministaŕstwo za wědomnosć, slěźenje a kulturu, https://mwfk.brandenburg.de/mwfk/de/kultur/sorben-wenden/ [08.01.2020]

Geografiske koordinaty

W mjenjowem serwisu prezentěrowane pśibližne geografiske koordinaty bazěruju na pódaśach pla GeoNames resp. OpenStreetMap. Linki k direktnym žrědłam namakaju se na jadnotliwych bokach w sekciji »Pokazki k městnu«.

Wobźěłanje

Koncepcija boka: Hauke Bartels, Fabian Kaulfürst, Joanna Szczepańska, Marcin Szczepański

Rěcne konsultacije: Fabian Kaulfürst, DSRK

Techniska realizacija: Marcin Szczepański

Sobuźěłaśerje/sobuźěłaśeŕki: Katja Atanasowa, Fabian Kaulfürst, Joanna Szczepańska, Marcin Szczepański

Alternatiwny pśistup k datam

Mimo pytańskego serwisa a webowego interfaca k datowej bance póbitujomy teke zestajenje wšyknych datowych zapiskow. Lisćina jo w tekstowem formaśe (z tabulatorom źělone póla) a wobpśimjejo:

  • aktualne a zestarjete mjenja (dolnoserbske a nimske)
  • zwězanu leksiku (na pś. pomjenjenja wobydlarjow a adjektiwy)
  • geografiske koordinaty
  • wopisanje administratiwneje pśisłušnosći.

Daty stoje pód licencu Creative Commons CC BY-SA.

Wuwiśe boka

2020-03-19
spśistupnjenje prědneje wersije w interneśe (wobstatk: mjenja sedlišćow, wětšych teritorijow a zastojnstwowych jadnotkow serbskego sedleńskego ruma w Bramborskej)