Ortografiske wóznamjenjenje měkosći
Měke (palatalne a palatalizěrowane) konsonanty dolnoserbskeje rěcy se wobznamjeniju na wšaku wašnju.
-
Alweolarno-palatalnej zuka [ɕ], [ʑ] a z nima twórjonej afrikaśe [t͡ɕ], [d͡ʑ] wobznamjeniju se ortografiski ze smužku nad pismikom: ‹ś›, ‹ź›, ‹ć› / ‹tś›, ‹dź›.
Ze smužku wobznamjenijotej se teke [ɲ] a [rʲ]: ‹ń›, ‹ŕ›, ale jano we wuzuku słowa a pśed konsonantami.
-
Pśed wokalami (nic pak pśed ‹ě› a ‹i›) wobznamjenijo nejcesćej ‹j› palatalizaciju pśedchadnego konsonanta, pótakem:
- ‹b›+‹j› – [bʲ],
- ‹g›+‹j› – [gʲ] (palatalizacija fakultatiwna),
- ‹k›+‹j› – [kʲ] (palatalizacija fakultatiwna),
- ‹m›+‹j› – [mʲ],
- ‹n›+‹j› – [ɲ],
- ‹p›+‹j› – [pʲ],
- ‹r›+‹j› – [rʲ],
- ‹w›+‹j› – [wʲ].
To samske móžo pótrjefiś (we wupóžycenjach) teke druge konsonanty, na pś. [fʲ] – ‹f›+‹j›.
Wušej naspomnjone konsonanty njewugranjaju se we wězbach z ‹j› pśecej měke. Pśed wokalami ‹a›, ‹o›, ‹u› tenděruju k źělonemu wugronjenju z twardym konsonantom a slědujucym [j] (gl. wótpowědne pismiki).
-
Pśed wokaloma ‹ě› a ‹i› se palatalizacija njewobznamjenjujo. Pśed nima stojece konsonanty se wugranjaju pśecej měke.
W indigenych dolnoserbskich słowach wugranjatej se ‹g› a ‹k› pśed ‹e› měkej. W tom paźe se palatalizacija tejerownosći njewobznamjenjujo.
Teke pismik ‹l› móžo se, lěcrownož njejo to wobznamjenjone, pśecej měki wugranjaś (dokradnjejše wujasnjenje we wopisanju pismika).
Ako zakład za how naspomnjone pšawidła stej słužyłej: Janaš 1984, b. 43–44 a Hannusch 2009, b. 13.
W zachadnosći su byli druge konwencije za wóznamjenjenje měkosći. W słowniku J. G. Zwahra[1] su se za to dypki nałožowali (gl. na pś. ṅasscż), A. Muka[2] jo wužywał južo smužki, jogo pisanje (ńasć) pak se rozeznawa wót źinsajšnego (Słownik wót M. Starosty[3]: njasć, DNW[4]: njasć). We wšakich padach jo samo móžno, až pisanje w słowniku M. Starosty njewótpowědujo źinsajšnemu stawoju pšawopisa. W lěśe 2018 jo Dolnoserbska rěcna komisija na pś. rozsuźiła, až pišo se palatalizěrowany zuk [rʲ], kótaryž jo se doněnta jano we wuzuku a we formach imperatiwa z pomocu pismika ‹ŕ› wobznamjenił, něnto teke pśed konsonantami na taku wašnju (pśir. pjakarka[5] a pjakaŕka[6]). Pśicyna za změnu jo rowno, až su rěc wuknjece cesto njewobznamjenjone [rʲ] wopacnje ako [r] wugranjali.
Pśir. teke pšawopisne pšawidła: Pismik j, Pismik ń, Pismik ŕ, Pismika ś, ź, Pismika ć, dź.
- [1] J. G. Zwahr: Niederlausitz-wendisch-deutsches Handwörterbuch. Spremberg 1847. (fotomechaniski nowośišć. Bautzen: Domowina-Verlag 1989). Pśistup k digitalizěrowanej wersiji pśez bok dolnoserbski.de/ndw.
- [2] Prof. dr. Arnošt Muka/Ernst Mucke: Słownik dolnoserbskeje rěcy a jeje narěcow / Wörterbuch der nieder-wendischen Sprache und ihrer Dialekte. Zwězk 1 (A–N): St. Petersburg. Prag: Verlag der russischen und čechischen Akademie der Wissenschaften, 1911–15, 1926; Zwězk 2 (O–Ź): Prag: Verlag der böhmischen Akademie für Wissenschaft und Kunst, 1928; Zwězk 3 (Familiennamen, Ortsnamen, Flurnamen, Nachträge): Prag: Verlag der böhmischen Akademie für Wissenschaft und Kunst, 1928 (fotomechaniski nowośišć, Bautzen: Domowina-Verlag 2008). Pśistup k digitalizěrowanej wersiji pśez bok dolnoserbski.de/ndw.
- [3] Manfred Starosta: Dolnoserbsko-nimski słownik / Niedersorbisch-deutsches Wörterbuch. Budyšyn/Bautzen: Ludowe nakładnistwo Domowina / Domowina-Verlag 1999. Pśistup k digitalizěrowanej wersiji pśez bok dolnoserbski.de/ndw.
- [4] Manfred Starosta, Erwin Hannusch, Hauke Bartels: Deutsch-Niedersorbisches Wörterbuch. dolnoserbski.de/dnw.
- [5] Manfred Starosta: Dolnoserbsko-nimski słownik / Niedersorbisch-deutsches Wörterbuch. Budyšyn/Bautzen: Ludowe nakładnistwo Domowina / Domowina-Verlag 1999. Pśistup k digitalizěrowanej wersiji pśez bok dolnoserbski.de/ndw.
- [6] Manfred Starosta, Erwin Hannusch, Hauke Bartels: Deutsch-Niedersorbisches Wörterbuch. dolnoserbski.de/dnw.